Domov

Kamniško Savinjske Alpe

Koželjeva pot

Zapeljite se do Stahovice in tam zavijte proti Kamniški Bistrici, kot da bi se zeleli povzpeti na Veliko planino. Peljite se mimo gostilne Planinski orel do ostrega desnega ovinka, kjer se cesta ob skali nekoliko zoži, na levo pa je odcep čez most. Ko se boste zapeljali čezenj, parkirajte avto. Dobro označena pot po desnem bregu Kamniške Bistrice vodi najprej po ravnem, potem zavije v gozd, malo gor in malo dol, sem in tja pa boste naleteli na kakšno podrto drevje ali odneseno pot, kar bo še popestrilo hojo. Nekaj časa boste hodili povsem ob strugi, včasih pa se pot vzpne kar precej nad njo, vendar nikoli pretirano visoko. Tolmuni in brzice spreminjajo strugo, kar lahko vidimo le redko. Po kakšni urici takšnih užitkov se strmo vzpne in se spusti na cesto, ki od zičnice na Veliko planino ob Dolgem potoku vodi proti Mokrici, Krvavcu, Košutni in še kam. Oznake vas bodo usmerile v še zanimivejši del poti, ki po naslednje pol ure pripelje do najlepšega razgleda tam, kjer se konča slikovita soteska Kamniške Bistrice, imenovana Predaselj. Vse je zgledno zavarovano in pot je speljana slikovito, da je kaj. Ko se boste povzpeli nad sotesko in z desnega brega čez most prišli na levi breg, boste kmalu zopet na cesti, ki čez betonski most spet vodi na desni breg. Še četrt ure in končali boste izlet na prostranem travniku, kjer se ob lepem vremenu odpre verjetno najlepši razgled na kamniške vrhove - Kalško goro, Grintovec, Skuto ... Od tod dalje je stvar vaše odločitve. Če se boste odpravili še malo dalj po poti naravnost, si boste lahko ogledali prelepo Plečnikovo vilo, še dalje naprej v dolini pa spominski park. Vrniti se boste morali po isti poti ali pa po cesti.
 

Korenski vrh (1999 m)

Nanj se da priti iz vec smeri: s Kokrškega sedla, iz doline Kokre čez Roblekov kot na Dolgo njivo, najhitreje in najenostavneje pa s Krvavca. Z zičnico se zapeljite do Doma na Krvavcu in nadaljujte proti vrhu Zvoha (1971 m) in po čudoviti grebenski poti preko Ježa, kjer se pot sem in tja celo malo spusti in vodi tudi ob jeklenicah. Čudovita grebenska pot je s prekrasnim razgledom, saj si roke podajajo Julijci, Karavanke in Grintovci. Ko se bo na koncu grebena poravnala, boste prišli do razcepa, ki ponuja Kalški greben, Grintovec in Korenski vrh (1999 m). Do tu boste prišli po uri hoje z Zvoha. Od razpotja do vrha, ki nagradi s čudovitim razgledom na Grintovce in kjer se pred nami čudovito šopiri najvišji med njimi Grintovec (2558 m), je le še nekaj minut. Z vrha bo proti severu zazijal prepad v Kamniško Bistrico in na zemljevidu Kamniško-Savinjskih Alp ne bo težko prepoznati še drugih podrobnosti. Sestopite lahko po pristopni poti, čez dolino Korena, cez Mokrico proti vzhodu ali po smeri pod pristopno potjo čez Dolgo njivo.
 

Mokrica (1853 m)

je dostopna z vsaj treh smeri: iz doline Korošice preko Debelega hriba z Medvedovo jamo, s Kalškega grebena, najlažje pa s Krvavca. Odlocite se ali za pristop do izhodišča z avtom ali z žičnico. V vsakem primeru morate priti do Kriške planine, kjer je gostinski lokal med dvosedežnico in vlečnicama.
Med zičnicami jo mahnite proti severu, najprej po prostranem travniku in nadaljujte toliko časa, da se travnik zoži na stezo, ki se najprej počasi vzpenja, doseže že kar lepo višino in se nato spusti do bukove zaplate z lovsko kočo. Kakih deset do 15 minut bo borovega grmovja, ki ga bo zmanjkalo šele na planini Koren pri podrti bajti med Zvohom na levi in Košuto na desni strani. Nadaljujte po stezi in na prvem razcepu levo proti severu. V pol ure nezahtevnega vzpona se poravna in pred vami bo prostran vrh Kompotele (1989 m). Sledite stezi, saj je markacij le za vzorec, nato pa pozor! Ko se bo pot levo začela vzpenjati, jo zapustite in nadaljujte naravnost ali krenite celo malo desno. Steza se kaj kmalu pokaže in v desetih minutah boste pod vrhom, kjer sta celo dve markaciji. Vendar to še ni vaš vrh. Do njega se spustite po travnatem pobočju kakih sto metrov nižje. Razgled je na skoraj vse Kamniško-Savinjske Alpe in prav ta zemljevid imejte v nahrbtniku. Le kdo ne bi prepoznal Velike planine na vzhodu, Kamniškega sedla na severu in Kalškega grebena na zahodu? Vrnete se lahko pod skalnim skokom proti Košutni, pod njenim vrhom zavijte na istoimensko planino in se ponovno spustite do bajte na planini Koren.
 

Golava (834 m)

je nad Preboldom v Savinjski dolini, zato se morate pripeljati v središče tega kraja in se skozenj zapeljati proti jugu. Ko se klanček prevesi rahlo navzdol, postanite pozorni. Na električnem drogu pri zagi je oznaka, ki usmerja nekam mimo ribnika v strmo senožet. Pa le ni tako slabo, kot kaže prvi vtis. Markacije skozi sadovnjak kaj kmalu pripeljejo v gozd na ozko stezo. V 15 do 20 minutah boste prišli na asfalt, kjer je pred razpelom oznaka z napisom Goljava. Tudi to razočaranje bo kmalu minilo, saj boste po asfaltni prevleki korakali le kakih sto metrov, nato pa se pot ponovno vrne v gozd. Še kakih deset minut in že boste pri lovski koči. Na travniku nad domačijo tik pred kočo boste ze opazili poraščen vrh. Oznake usmerjajo proti Mrzlici, zato jim sledite. Po 15 do 20 minutah, ko boste z juznega pobočja prvič šli malo proti jugu, bo razpotje. Odlično je označeno in lahko izbirate med Homom, Mrzlico ali Golavo. Pot se zoži in postane nekoliko bolj strma, vendar le za vzorec. Po 20 minutah se pokažejo skale, greben postane nekoliko bolj strm na obe strani in pred vami bo že skrinjica na vrh. Od nje dalje pripelje Zvonetova pot v desetih minutah še na nekaj lepih razglednih točk, s katerih se vidi na jug Mrzlico, na vzhod Hom in proti severu Savinjsko dolino z goro Oljko, Uršljo goro (Plešivec), Golte, v daljavi pa celo Svinjo planino.
Čeprav se vse to sprva ne zdi ne vem kako zanimivo, boste v turi, ki bo vendarle vzela več kot eno uro, uživali v miru in zelo zanimivih razgledih. Če ne boste preveč glasni, vam bo pot lahko prekrižal celo kakšen gams.
 

Kofička (2080 m)

Skozi Luče se zapeljite v Logarsko dolino do planinskega doma. Tu pustite avtomobil in se čez most odpravite po dobro označenem pristopu na Klemenčo jamo. Če se boste ozrli proti jugu navzgor, boste levo od Korošice zagledali koničaste vrhove in najvišja je Krofička. Potem se boste sprehodili kakih sto metrov, preden se bo pot začela vzpenjati kar precej strmo v ključih. Kake pol ure se boste vzpenjali malo bolj strmo, zadnjih 15 do 20 minut do Koče na Klemenči jami (1208 m) pa se pot precej položi. Lahko se odpravite dalje po dobro označeni poti na Krofičko, ki pa ima oznako zahtevna, tako da morate dobro presoditi o svojih sposobnostih, lahko pa se odločite, če ste sposobni hoditi ob jeklenicah in malo po brezpotju, tudi za zelo zahtevno pot. Z označeno potjo ne bo težav, neoznačena pa poteka takole. Odpravite se proti Ojstrici in proti Škarjam se na prvem odcepu usmerite levo proti sedlu. Kakih 200 metrov pod njim postanite pozorni na odcep, ki je označen le z možici. Stezica je kar uhojena in vas bo kaj hitro pripeljala do jeklenic. Z zemljevidom Kamniško-Savinjskih Alp boste spoznali vrhove. Ko bo skal in jeklenic konec, boste prilezli na senožet s kar precejšno naklonino. Videti je, kot da bo potrebno kar pošteno plezati, a ni tako. Škrbina levo od vrha je namreč lep prehod. Vanjo vstopite desno in v nekaj minutah boste skoznjo, obenem pa boste prišli na označeno pot. Še nekaj korakov in na vrhu si boste stisnili roke. Pod nogami boste videli izhodišče več kot 1000 metrov niže. Svetujem vam, da se vrnete po označeni poti, ki sem in tja zahteva previden korak, vendar ze v slabi urici in pol boste spet pri postojanki.
 

Planjava (2394 m)

z Brano tvori Kamniško sedlo. Do Doma v Kamniški Bistrici, kjer je eno od izhodišč, se boste pripeljali skozi Kamnik. Tu sledite oznakam za Kamniško sedlo in kmalu boste pri spodnji postaji tovorne žičnice. Naslednjo dobro urico boste porabili za pot do zadnjih macesnov, kjer je lepo urejena lesena lopa za počitek ali zavetje v poletni nevihti. Kraju pravijo Na pastircih. Tu se že odpre prelep razgled na ostenji obeh gora, ki tvorita sedlo. Tu je nekako polovica poti do koče na sedlu. Pot se na travniku malo poravna, se nato začne strmo dvigati in čez kako urico vas pripelje do Kamniške koče. Od tod dalje bo pred vami dobri dve uri malo zahtevnejšega planinarjenja. Pa brez skrbi, vsa zahtevnejša mesta so dobro zavarovana z jeklenicami, pot je dobro označena, le stopinja mora biti preudarna. Od koče boste krenili proti jugovzhodu čez travnati svet in melišču in posrkala vas bo stena. Uživajte v razgledih in ne hitite. V pomoč vam bo zemljevid Kamniško-Savinjskih Alp. Čez kako urico bo že malo jeklenic, kakšen prepaden pogled, ki vas bo še bolj izuril in utrdil, potem pa se bo prijazno pobočje nenadoma zasukalo proti severu, postalo malo bolj krotko in že bosta pred vami kamnita piramida in vpisna skrinjica. Pogled z vrha je samo za take, ki zmorejo to pot, je pa zelo lepo darilo. Na severu pod nogami je zelena Logarska dolina, ki jo slikovito zapre slap Rinka, na zahod sega pogled od Brane do Julijcev, na jugu je Ljubljanska kotlina, na vzhodu pa je Ojstrica s Škarjami, Krofičko, Rogatcem ... Ob lepem vremenu si le dajte duška, se spočijte, potem pa varno navzdol po isti poti.
 

Srednji vrh - Zaplata

Pripeljati se morate do Preddvora in tam poiskati oznake za Mače ter se pripeljati po slikoviti cesti do omenjene vasi. Skozi vas se peljite dalje do parkirišča nad njo. Tu se pripravite in po kolovozu nadaljujte do razcepa, kjer levo vodi pot na Kališče in dalje na Storžič, vi pa sledite oznakam za Srednji vrh. Pot se začne vzpenjati po listnatem gozdu. Po kakšne pol ure nekakšen skalnati pomol ponudi prvi skromen razgled. Steza se tu zoži in čez 20 minut pripelje do drugega podobnega razgleda, nato pa boste prav kmalu prišli na nekakšen greben. Steza zdaj za 15 minut le nekoliko prizanese, vendar se ne veselite prezgodaj, kajti zdaj bo pol ure nekoliko bolj strme poti, ki je dobro nadelana. Ko se bo ponovno poravnala za nekaj deset metrov, bo gozda konec in pred vami bo lična brunarica. Ne veselite se, ni planinska postojanka in pili boste iz svojega nahrbtnika. Kar nekaj več tekočine to pot vzemite s seboj, kajti od zdaj naprej vas bo ob jasnem vremenu med nizkim borovim grmovjem nenehno spremljalo sonce. Smerokaz za brunarico vam bo dal na izbiro nadaljevanje poti. V vsakem primeru je do vrha še najmanj pol ure, morda tudi malo več, ker se odpirajo razgledi. Na travnatem vrhu se odpre razgled, da je malo takih. Zemljevid Kamniško-Savinjski Alp bo razkril podrobnosti.
Za sestop priporočam stezo proti jugovzhodu preko Zaplate in proti Jakobu.
 

Kozji vrh (1625 m)

Pripeljati se morate do Preddvora in dalje proti Jezerskemu. V vasi Kokra postanite nekoliko pozorni, kajti kmalu potem, ko boste iz vasice pripeljali po nekaterih virih na Koroško, boste kmalu na levi strani opazili gostilno Kanonir. Pot takoj za njo vodi proti izhodišču in tudi oznake kažejo tako. Po nekaj sto metrih pustite avtomobil in krenite po dobro označeni poti navkreber. Gost gozd dobre pol ure ne omogoča razgleda, na sedelcu pa se odpre razgled na vzhod proti Olševi, Mrzli gori, Golemu vrhu, Babam, Kočni in Kalškemu grebenu, ki se spušča na pobočja Krvavca. Oznake spet vodijo po kolovozu, ki ga boste po dvajsetih minutah zapustili in začeli hoditi po pravi planinski poti. Če boste imeli s seboj otroke, boste morali biti nekoliko bolj pazljivi. Sprva sicer ne, nekoliko kasneje, ko bo pobočje postalo bolj strmo, pa že. Nekoliko zahtevnejša je pot pod steno na levi. Tu je zdaj že lep razgled na sever proti Pristovškemu Storžiču, Virnikovemu Grintovcu in dalje levo proti grebenu Košute. Vse boste našli na zemljevidu Kamniško-Savinjskih Alp. Pot se za kratko strmo vzpne in položi, nato pa zavije levo nad steno, pod katero ste prej hodili. Še deset minut in pred vami se bo odprl prekrasen razgled na sever in vzhod in dal moči za še zadnje pol ure po precej strmem svetu, kjer bo potrebno še malo popaziti, in že bo pred vami razgledni vrh. Pri sestopu po pristopni smeri, ki je edina, bodite prvo polovico poti nekoliko pazljivejši.
 

Strelovec (1763 m(

Pripeljati se morate do Luč in dalje v Logarsko dolino do doma planincev. Tu pustite avtomobil in se prek mosta odpravite dalje do dobro označene poti na Klemenčo jamo. Kake pol ure se boste vzpenjali malo bolj strmo, zadnjih 15 ali 20 minut do koce na Klemenči jami (1208 m) pa se pot precej položi. Nadaljujte za kočo. Kar takoj se boste začeli strmo vzpenjati, kar bo trajalo dobre pol ure, ko boste prišli na nekakšen greben. Zdaj se boste spustili nekoliko navzdol na severno travnato pobočje z veliko macesni. Pot se skoraj neopazno vzpenja in je vseskozi oznacena. Kaj kmalu se prikaze na levi pod vami Plesnikova planina. Zdaj do vrha ni vec daleč. Stopili boste iz macesnovega gozda na travnat greben. Desno je Robanov kot, mimo nekoliko nižjega predvrha pa Strelovec. Še deset minut in že boste pri vpisni skrinjici. Razgled je ob lepem vremenu res lep: na sever na Olševo in kraje pod njo, Pavličevo sedlo, in na vrhove, ki Logarsko dolino ločujejo od Matkovega kota in se končujejo z Mrzlo goro. Za Okrešljem se odpira dolina proti Savinjskemu sedlu, potem pa s pogledom sledite Rinkam levo, Turski gori in Brani, dokler razgleda ne zapre Krofička, in potem Moličkii peči in Križevniku čez Logarsko dolino. Pomagajte si z zemljevidom Kamniško-Savinjskih Alp. Ko se boste naužili razgleda, se bo treba odločiti za sestop. Lahko izbirate med Robanovim kotom in pristopno potjo.
 

Lisca (948 m)

V Rimske Toplice se boste morali pripeljati in v blizini zdravilišča zaviti čez ozek most ter nato desno v smeri Jurkloštra. Kmalu potem, ko boste na desni strani ceste opazili zanimivo plastiko v obliki rož, postanite pozorni na lesen most pri ribogojnici. Zapeljite čezenj in nadaljujte do manjšega zaselka ter v krizišču desno. Večje poslopje in markacija na toplarju kažeta pravo pot. Tu že lahko na primernem mestu pustite avtomobil in se ob oznakah odpravite na nekoliko daljši pohod ali pa nadaljujete vožnjo po dovolj dobri cesti navzgor. Kmalu se boste zapeljali mimo kmetije in na desni zagledali cerkvico. Sv. Lovrenc je to in do tja se zapeljite na zahodno stran, kjer bo konec vožnje. Smerokaz vas bo obrnil na dveurni pohod proti vzhodu. Pred vami se bo že videla Lisca. Po vzhodnem pobočju se spustite navzdol, malo po cesti in kar naravnost po travniku navzgor. Na začetku gozda ali na koncu travnika boste ob kolovozu ponovno opazili markacije. Težav z orientacijo zdaj ne bo več. Pri kmetiji, kjer vas bo smerokaz zasukal desno, boste nekaj časa stopali po cesti in se celo malo spustili. Ko se boste zopet začeli vzpenjati, boste prečkali cesto, ki pelje na vrh, nekaj časa celo stopali po asfaltu in zopet zavili na pot, se povzpeli do cerkvice in tu zasopihali v zadnji vzpon proti razglednemu vrhu. Kaj vse se bo videlo, boste našli na zemljevidu Posavskega hribovja.
Sestopite lahko po isti poti, lahko se dogovorite s kom, ki mu je manj do hoje, da vas počaka s prevozom na vrhu, tretja možnost pa je, da sestopite po eni od označenih poti.
 
<< Začetek < Prejšnja 1 2 3 4 Naslednja > Konec >>

JPAGE_CURRENT_OF_TOTAL