Kodkam.si

Skozi Kranjsko Goro se zapeljite na Vršič po 24 serpentinah in parkirajte 1611 metrov visoko. Skrbno se pripravite, ne pozabite na pohodne palice, in jo mahnite proti zahodu. Natanko nad vami, vrha se ne vidi, je Mala Mojstrovka. Pot najprej vodi v redkem borovju, ki pa kmalu izgine. V dobre pol ure je udobne kamnite steze konec in zažne se deset- do petnajstminutni nekoliko bolj strm, zoprn del in že boste na sedelcu, kjer se odpre čudovit razgled, ki ga poslej ne bo več manjkalo. Na vzhodu so skupina Špika, Škrlatica s svojimi podložniki in Prisojnik, s katerega pogled po zahodnem pobočju zdrsne v Trento, potem pa Bovški Grintovec, Velika Mojstrovka in desno od nje Mala. Zdaj je pred vami le še urica hoje. Lahko si izberete nekoliko peščeno stezo za robom ali pa jo mahnete kar po grebenu, če so razmere ugodne. V drugem primeru boste imeli vseskozi na desni in nekaj sto metrov pod seboj prelaz z obema kočama. Vsekakor ne hitite. Vzemite si čas in zemljevid Triglavskega narodnega parka in uživajte. Triglava in še katerega vrha ne bo težko prepoznati. Na vrhu se odpre razgled še proti severu daleč čez Dobrač na severu v Avstrijo, pod nogami, tam nekje, kjer privijuga Hanzova pot na Mojstrovko, pa bo dolina skakalnic, Tamar. Jalovec se hoče skrivati za Veliko Mojstrovko (2366 m), Mangartu nekoliko desno, vsemu resnemu, pa ni mar za skrivalnice in se nastavlja, kot bi hotel pomagati z orientacijo. Za sestop je najprimernejša kar pristopna pot.

Peljite se skozi Kranjsko Goro na Vršič. Že tu lahko občudujete vršace. Potem se boste mimo spomenika Julijusa Kugyja in izvira Soče spustili v Trento. Tudi tod se da marsikaj videti. Kmalu po vasi Soča vas bodo table opozorile na korita Sočce. Ustavite se in si oglejte to naravno zanimivost. Še malo in smerokazi vas bodo usmerili v Lepeno. Mimo kampa se boste zapeljali daleč v dolino in pri Domu Klementa luga pustili svojega konjička. Tu bodo tisti, ki bodo šli na turo, storili vse potrebno za varno hojo, tisti, ki ne bodo šli dalje, pa se bodo pripravili za sprehod. Smerokazi vas bodo usmerjali na Komno, Krn in Krnsko jezero. Vse je prav. V dobri uri hoje po senčnati nekdanji mulatjeri vas bo pot pripeljala do zgornje postaje tovorne zičnice. Tu se pot poravna in vas po lepi cesti, da, prav ste prebrali, po cesti pripelje do lepe planinske postojanke. Po počitku ali pa ne se boste odpravili dalje in v dobre četrt ure dosegli obrežje Krnskega jezera, smaragdnega očesa teh planin. Ko ga boste zagledali, se obrnite nazaj. Od tod je prelep razgled na Babo in Monturo. Prav na slednjem hribu bo vešče oko opazilo zgradbe iz 1. svetovne vojne. Podrobnosti boste našli na zemljevidu Triglavskega narodnega parka. Če vam hoje ne bo dovolj, se odpravite še malo v smeri Komne in kaj kmalu boste naleteli na stavbe iz omenjene vojne.
Tudi jezero, ki lezi pod Lemežem, daje ogromno zabave. Občudovali boste njegovo obrežje, se morda sprehodili okoli njega ali pa zabredli vanj in pustili, da se vam približajo jate ribic. Predvsem pa ne hitite. Vrnitev, če se ne boste ustavili pri koči, vam bo vzela namreč le urico časa.

Zemljevid Julijske Alpe - vzhodni del vam bo povedal, da je poti do tod veliko in da jih največ vodi iz Bohinja. Do tam se morate najprej pripeljati, potem dalje do Stare Fužine do mostu, kjer stoji kapelica. Tu zavijte levo, kot da bi hoteli v Voje. Na odcepu ne zavijte tja, ampak nadaljujte naravnost do naslednjega odcepa proti Vogarju. Tu zavijte močno desno in kaj kmalu vas bodo oznake opozorile, da ste v Triglavskem narodnem parku pri odcepu, na katerem piše Planina Jezero (1453 m).
Tu na primernem mestu pustite avtomobil in se po udobnem kolovozu odpravite navzgor. V slabi urici boste prišli na Planino pri jezeru in potem na planino Dedno polje, ki je samo dobre pol ure hoda oddaljena od tod. Pot se vzpenja tako počasi, da boste komaj opazili, kdaj se boste povzpeli na 1560 metrov visoko Dedno polje. Tu je veliko smerokazov. Sledite oznakam proti planini Ovčarija (1660 m), ki jo boste dosegli in zapustili v slabi uri. Tu se odločite, kod se boste podali do Dvojnega jezera - ali čez Prode ali čez Štapce. Predlagam prvo moznost, po drugi pa se raje vrnite. V kaki urici boste pri Dvojnem jezeru s planinsko postojanko. Ko se boste malo odpočili, bo nadaljevanje odvisno od vas: ali po Dolini sedmerih jezer ali po že opisani poti. Lepo doživetje bo to. Ob vrnitvi na planini Ovčarija krenite preko planine Viševnik (1615 m), ker je zelo slikovita, in od tod mimo planine Jezero proti izhodišču.

Pripeljati se morate do Predmeje in na krizišču na zahodnem koncu vasi boste zagledali veliko tablo, na kateri boste našli številne napise, med njimi tudi tistega, ki vas bo usmeril desno. Kmalu zmanjka asfalta. Po nekaj sto metrih voznje se cesta odcepi desno. Tamkašnji smerokaz kaze proti našemu vrhu. Vožnje je le še za vzorec, saj se pot razširi in da vedeti, da tu pustite svoje vozilo. Sledite markacijam proti severu po kolovozu. Po kakih 20 minutah boste prišli do lepe gozdne poti, kjer je veliko oznak proti Čavnu na jugozahodu. Vseskozi boste hodili po lepem bukovem gozdu in se mogoče ne boste mogli znebiti obcutka, da vas vseskozi opazujejo oči kake divjadi.
Bodite pozorni in ne hodite na pamet zdaj po enem in potem po drugem kolovozu, ampak poiščite dobro označeno pot proti Golaku, ki se nadaljuje po ozki stezi proti jugovzhodu. Petnajst minut bo dovolj in že boste pri Iztokovi koci, ki spominja na hišico iz pravljice Janko in Metka. Od tod do prvega vrha, torej do Malega Golaka, je še 40 minut. Pot se postavi nekoliko bolj pokonci in tudi nekaj skal je na njej. To traja le pol ure, zadnjih deset minut pa boste hodili po grebenu. Vrh je gol in skalnat in tudi skrinjico z vpisno knjigo ima. A poti še ni konec. Mahnite jo dalje. Pot se najprej strmo spusti proti vrhu, ki je skoraj na dosegu roke. Kar precej se boste spustili, potem hodili kratek čas naravnost, nato pa bo še zadnji vzponcek. Kake pol ure ali morda malo več boste porabili za to. Z Velikega Golaka, ki je 15 metrov nižji od Malega, ni tako lep razgled kot z Malega. Pomagajte si z zemljevidom Julijcev, potem pa sestopite po pristopni smeri.

Skozi Bled se zapeljite na Pokljuko, nato mimo odcepa za hotel Šport do vojašnice. Tu se boste lahko odločili za prvo možnost, da boste sledili oznakam za Triglav, ali pa se boste odpeljali dalje. Kmalu bo konec asfalta, vi pa se na vseh kriziščih ali odcepih drzite desne tako daleč, dokler se boste lahko peljali. Tu se cesta razširi in to je druga možnost za začetek poti. Mahnite jo po širokem kolovozu na Konjšico in nadaljujte po lepem pašniku, na koncu katerega se pot zoži in postane zoprno gruščnata. V naslednje pol ure boste prišli v nekakšen amfiteater in obenem v ožje območje Triglavskega narodnega parka. V naslednjih dvajsetih minutah boste na vrhu vedno vetrovnega Studorskega prevala (1892 m), kjer se odpre prelep razgled proti Bihinju in goram nad njim. Potem boste že v nekaj minutah hodili po južnem pobočju Tosca. Ko boste zapustili ruševje in bodo pobočja postala travnata, postanite pozorni. Na desni strani poti boste na skali našli puščico, ki kaze desno navzgor, in napis Tosc. S palicami boste z lahkoto obvladovali stezico, ki je najprej speljana po mehki zemlji med travo, polno planik, potem pa nenadoma postane skalnata. Nadaljujte okoli »vogala« mimo možicev, ki označujejo pot dalje, ko se odpre razgled. Radovednost boste potešili z zemljevidom Julijske Alpe - vzhodni del. Pot zopet postane travnata in taka med možici ostane prav do vrha. Ne mislite, da se zdaj že vidi vrh. Ko boste premagali pobočje pred sabo, se bo pot poravnala in pred vami bo vrh. Ja, še kakih 20 minut se bo potrebno truditi. Sestopite po pristopni poti.

Skozi Bled se zapeljite do zičnice na Vogel in se na zgornji postaji napotite do prijazne planinske postojanke Merjasec. Lepo presenečenje vas čaka. Čeprav ne boste narocili česa takšnega, da bi vam pod krožnik položili papir, si ga lahko vseeno vzamete. Pa ne brez razloga. Na njem je namrec odtisnjen zemljevid okoliških hribov in vrisani so planinske poti ter turni smuki.
Za kočo je vzoren smerokaz, levo od njega pa že vidimo Rodico. Pot vodi proti Šiji, kamor boste prišli v nekaj manj kot urici ob prelepem razgledu na Julijce. Tik pod vrhom se odcepi levo in spusti nekoliko navzdol, po desetih minutah pa kar nenadoma plane v skalni skok in že boste na grebenu med Gorenjsko in Primorsko. Zgledno označena pot potem vodi malo gor in malo dol in v pol ure pripelje do oznake Čez Suho. Nadaljujte po dobro uhojeni poti.
Zadnjih dvajset minut se samo še vzpenja, vrh postaja vse bolj slikovit in razgled je vse lepši in lepši, tako da človek ob razgledovanju sploh ne ve, kdaj je dosegel vrh. Na severu so Julijci, na zahodu hribi nad Sočo in na vzhodu Karavanke in kamniške planine. Ne hodite brez zemljevida Julijci - vzhodni del, če niste zelo dobri poznavalci.
Sestop je poglavje zase. Na izbiro je več poti, od nadaljevanja do Črne prsti in sestopa na primorsko stran do sestopa v Ribčev Laz. Najlažja je seveda odločitev za pristopno smer.

Zapeljite se v Staro Fužino v Bohinju in pri kapelici zavijte proti Vojam ter na koncu vasi navkreber. Kaj kmalu bo konec asfalta. Na prvem razcepu peljite levo. Za njim bo še eden. Tu nadaljujte desno še dober kilometer ali dva in table na levi bodo opozarjale na Planino pri jezeru. Tu pustite avtomobil in krenite proti Planini pri jezeru in potem proti planini Dedno polje, do katere bo minilo naslednje dobre pol ure. Tu nadaljujte naravnost v smeri Hribaric in Kanjavca. Po kakih 20 minutah se bo svet nekoliko poravnal in desno nad vami bo že Kreda. Še kakih 15 minut boste hodili ob markacijah, nato pa postanite pozorni na odcep desno. Pol ure hoje bo do sedla med Slatno in Kredo, kjer se odpre prekrasen razgled. Vse dotlej boste najdlje videli Krn z njegovo značilno obliko in seveda okolico. Ko boste na sedlu z zemljevidom Triglavskega narodnega parka v roki, jo mahnite desno in v dobrih desetih minutah boste na vrhu Krede, ki ponuja razgled na stotine vrhov v Julijcih, Karavankah in Grintovcih pa tam daleč na vzhodu. Samo za orientacijo: ko boste gledali čez planino V lazu, ki bo ležala skoraj 1000 metrov nizje, vedite, da se desni čokati vrh imenuje Ogradi, levi pa Debeli vrh. Na jugu ne bo tezko prepoznati smučišca na Voglu nad Bohinjskim jezerom in Črne prsti, skratka, ta razgled vas kar ne bo spustil z vrha. Sestopite po isti poti.

Pravo izhodišce je Jelinčičeva koča na Čavnu, do katere se da priti iz več smeri. Najbolje se je pripeljati do Predmeje. V krizišču, kjer se pot cepi navzdol proti Lokavcu in desno proti Lokvam in Čepovanu, boste pripeljali do velike table z oznakami. Tu je že prvo izhodišče. Druga možnost je, da nadaljujete po smerokazih proti Ledni jami. Po nekaj kilometrih boste opazili odcep gozdne ceste proti planinski postojanki. Tretja možnost je, da se s križišča spustite še nekoliko nižje skozi predora. Ko ju boste prevozili, boste kmalu opazili tablo z oznako poti proti Čavnu. Do nje se da pripeljati tudi skozi Vipavo do zaselka Cesta, tu pa skozi Lokavec tako visoko, da boste na levi opazili opuščen peskokop. Tu se začne pot, ki poskrbi za dobro ogrevanje, saj najprej pelje domala naravnost, se celo nekoliko spusti, potem pa plane navzgor in ne popusti skoraj do planinske postojanke. Na pol poti izgine gozd, zato je razgled z vsakim korakom lepši. V dobri urici boste v vsakem primeru pri planinski postojanki. Tu boste našli oznake za današnji vrh, ki je oddaljen še kakih 45 minut. Takoj za postojanko pot utone v gozd in se dolgo spušča. Šele v najbolj gostem gozdu se zacne vzpenjati in pririne na plano le kakih deset minut pred vrhom, ki je obeležen s križem. Razgled je vreden truda. Pod nogami proti jugu je Vipavska dolina, v nadaljevanju Kras in potem še morje, pogled proti vzhodu pa seze do Nanosa in ob ugodnih razmerah še dlje. Sestopite po isti poti. Ko boste na izhodišču, boste ugotovili, da ste se kar dobro nahodili. Več kot štiri ure bo za vami, zato ne podcenjujte te ture in se opravite planinsko, in sicer tudi v glavi.

Zapeljite se do Mojstrane in poiščite pot v Krmo. Ko boste pripeljali do table, ki označuje, da se začenja Triglavski narodni park, poiščite primerno mesto in tam pustite svojega jeklenega konjička. Na pobočju, ki vodi navzgor proti vzhodu, je tabla, na kateri piše Mežakla. To je vaša smer. Pripravite pohodne palice in začnite počasi, še enkrat pravim počasi, ker se pot kar takoj začne strmo vzpenjati in več kot uro ne popusti. Če boste zaceli počasi, se boste dobro ogreli, zato ne bo nobenih težav. V dobri uri, potem ko se vam bo proti severu sem in tja odprlo tja proti Dovški babi, se bo pot poravnala na planini Mežakla, od koder se proti vzhodu lepo vidijo Stol in njegovi sosedje. Steza vas bo pripeljala na kolovoz. Po petih, desetih minutah boste prišli do razcepa. Lahko greste levo po kolovozu, ki vas bo pripeljal do dobro označenega odcepa proti vrhu, ali pa jo mahnite kar naravnost navzgor. Po petnajstih do dvajsetih minutah bo zmanjkalo drevja in vzpetine s hribom tudi. Vrh je gol in izjemno razgleden. Na severu je Kepa, na vzhodu Stol in na zahodu sta Krma in Kot. Zemljevid Julijci - vzhodni del vam bo razkril podrobnosti, ki jih bo kar za slabo urico počitka in opazovanja. Skratka, užitek za tako malo truda!
Predlagam, da se vrnete po pristopni poti.

V Stari Fužini v Bohinju pri kapelici zavijte levo in na koncu vasi navkreber proti Vojam. Kaj kmalu bo konec asfalta in bo prvi razcep. Peljite levo. Za njim bo še eden in tu nadaljujte desno. Po dobrem kilometru ali dveh bodo table na levi opozarjale na Planino pri jezeru. Tu pustite avtomobil in nadaljujte mimo zapornice in nato nekoliko navzdol. Prišli boste na planino Blato (1147 m). Ko se bo cesta poravnala, se bo kaj kmalu razširila v parkirišče. Tod je na desni kolovoz, ki pelje strmo v breg. To je začetek poti, ki bo vseskozi dobro uhojena in nadelana, vendar vseskozi neoznačena. Bodite pozorni, kajti po nekako 20 minutah se s kolovoza odcepi ozka stezica levo v gozd in kar kmalu postane strma. Po desetih, morda 15 minutah napor v lepem smrekovem gozdu popusti in po nadaljnjih 15 minutah lovska kočca pove, da je pot prava. Nadaljujte desno po stezici in čez deset minut boste kaj kmalu iz gozda in na planini Krstenica. Nadaljujte proti severu. Pol ure boste hodili tako rekoč po ravnem in se kar naenkrat znašli v areni. Tu so Jezerca. Malo pred koriti na desni boste našli stezo po travnatem pobočju proti vrhu. Dobre pol ure boste porabili do sedelca, kjer pot zavije na greben. Po njem je do vrha še čisto malo. Tu se odpre razgled kot malokje. Proti vzhodu je Tosc opasan s potjo proti Vodnikovi koči in dalje na Triglav, ki je na levi tako blizu ... V pomoč bo zemljevid Triglavskega narodnega parka, in sicer tudi za vrnitev.