Kodkam.si

Nezahteven, a zelo lep vrh v Julijcih je Brdo (2000 m) in je zelo podobno Debeli peči pa še v njeni neposredni bližini je. Na pot boste krenili torej skozi Bled na Pokljuko. Če boste izbrali izhodišče Mrzli studenec, potem boste na razcepu, ki vodi levo v Bohinj, zapeljali desno ob oznakah za Lipanco. Če boste začeli pri spomeniku, se boste peljali še do Rudnega polja, mimo vojašnice in takoj za njo desno na makadam. Peljite se tako daleč, da boste preckali smučišce in se potem celo malo spustili. Pri spomeniku padlim partizanom se pripravite za pot in krenite po poseki proti Blejski koči na Lipanci. Od te krenite proti Debeli peči in po strmem delu poti vas bo smerokaz prav na vrhu tega dela odvedel na pravo pot. Pot vas bo vodila nekaj časa med borovjem. Tu se že odpirajo razgledi proti jugovzhodu vse tja do Ratitovca. Kmalu bo tudi borovja konec, vi pa boste začeli premagovati strmino, ki je bo za kakih 20 minut. Na grebenu vas čaka nagrada s prelepim razgledom na najvišje vrhove Julijcev. Tu po nekajminutnem predahu zavijte desno navzgor in v četrt ure boste na cilju (na sliki). Razgled je domala enak tistemu z Debele peci. Vzemite si čas in zemljevid Julijcev in uživajte.
Sestopite lahko po isti poti ali pa jo mahnete proti vzhodu, torej proti Debeli peči. Čez kake četrt ure boste prišli na pot z nje.

je morda bolj izhodišče kot vrh, vendar za zimske dni kar primeren. To je tura za vso družino, saj je hoje komaj več kot uro. Pripeljati se je treba v Bohinjsko Bistrico in dalje do Bohinjskega jezera, kjer zavijete desno proti Stari Fužini. Pri zidani kapelici sredi vasi smerokazi vodijo na parkirišče, kjer vzorne oznake povedo prav vse. Hoja najprej dovoli lep razgled na sever proti Toscu in Draškemu vrhu, na jug pa proti Kobli, Črni prsti, Rodici in Voglu. Pot kaj kmalu utone v lep bukov gozd, ki se 45 minut prav nič ne usmili za kakšen razgled, potem pa kar nenadoma zazija odprtina proti jugu in pod nogami je Bohinjsko jezero z vencem omenjenih gora, le da se razgled odpre še na zahod proti Komni in goram nad njo. Res veličasten razgled! Vzemite si čas zanj, saj boste ob primernem vremenu zelo dobro videli tudi nekaj Kamniških Alp.
Zdaj bo le še petnajst minut hoje do koče. Ko se boste udobno namestili na katero od klopi, vzemite v roke zemljevid Triglavskega narodnega parka in že boste lahko začeli uživati v razgledu. Smučišce na Voglu bi človek kar z rokami prijel in tudi dom na Komni ni dosti dalj. Neverjeten razgled, pa tako malo napora! Če boste imeli srečo z vremenom, to ne bo vaš zadnji obisk te lepe planine.
Sestopov ali nadaljevanj poti je kar nekaj. Kako se boste odločcili, bo odvisno od razmer in vaše vzdržljivosti. V najslabšem primeru se boste vrnili po pristopni poti.

nad Mojstrano je v dneh, ko ima belo okolico, res črna. Do začetka steze se je potrebno pripeljati do Mojstrane in se zapeljati proti Krmi. Cesta je urejena. Peljite se mimo odcepa za Jerebikovec, in sicer tako daleč, da se bo cesta poravnala. Ko se boste pripeljali iz gozda, boste na levi opazili leseno hišico na jasi, na desni pa tabli: ena vas bo usmerjala v Kot in druga naprej v Krmo. Tu ob cesti pustite avto in se pripravite za vzpon. Obutev mora biti nepremočljiva in ne smejo manjkati palice. Opazili boste tudi klopco pod drevesom in prav mimo nje nekoliko nazaj proti Mojstrani vodi steza, ki sicer ni označena, vendar je dobro shojena in višje gori tudi nadelana. Najprej je kolovoz, a kmalu postane kar strma steza, ki ne popusti prav do vrha. Kakih 20 minut vam bo gozd onemogočal razgled, ampak se bosta le proti severovzhodu skozi veje svetila Dovška baba in proti vzhodu Jerebikovec. Ko boste prišli malo višje in se bo steza samo za kratko malo poravnala, bo pogled lahko malo zaplaval v Krmo in v daljavo proti kamniškim planinam. Pot bo deset minut nekoliko manj strma in potem za konec strmo planila navzgor do bivaka. Tu se odpre lep razgled na Vrtaško planino in Sleme na sever, proti zahodu na Stenar in sosede in proti vzhodu na Dovško babo. Z zemljevidom Triglavskega narodnega parka boste prepoznali še druge vrhove.
Preden se boste po isti poti spustili nazaj, poglejte še malo navzdol, kjer boste opazili slap Peričnik. V dobre pol ure boste sestopili do izhodišča.

V Mojstrano ne bo težko najti. Peljite se proti Vratom in za tablo, ki označuje kraj, poiščite primerno parkirno mesto. Prve oznake poti so že malo prej, vendar nič ne de. Krenite čez cesto na stezo in v kakih desetih minutah boste pri prvih markacijah. Pot ne popušča in je kar strma, zato se počasi zagrizite v hrib. Sem in tja se med drevjem odpre kakšen razgled, a je najboljši prihranjen za konec, ko boste zagledali pastirski stan. Julijci s Triglavom bodo kot na dlani in z lahkoto boste prepoznali Debelo peč, Rjavino, triglavsko severno steno, Luknjo ... Tu si odpočijte, »privezite dušo« in se odločajte naprej. Do vrha Slemena (2077 m) je še ura in pol hoje, vendar ura in pol samega uživanja ob prelepih razgledih. Le malo nad Planino boste za pol ure utonili v gozd, se samo za kratko strmo vzpeli in že boste zopet v razglednem svetu. Razgled v Vrata in proti Triglavu se spreminja iz minute v minuto. Pot je dobro označena in nadelana. Ko boste prišli na nekak izpostavljen pomol, boste prvič zagledali svoj cilj, na katerega bo le še dobre pol ure. Nadaljevanje po gorski trati pod Vrtaškim vrhom vas bo kmalu pospremilo v še zadnje skrotje, potem pa pobočje postane golo in na vrh se lahko odpravite tudi po svoje med sviščem in drugim rastlinjem. Ko boste prišli na greben, se pripravite, da vam ne bo vzelo sape od prelepega razgleda. Na severu boste videli Rateče, Trupejevo poldne, Kepo in nadaljevanje Karavank in še dlje na vzhod, potem pa se od Jelovice začne svet dvigati v Debelo peč in že boste s pogledom na Triglavu.
Na vrhu vas bo čakala nagrada za nekaj ur hoje. Človek bi se kar pognal še dalje v greben, proti vrha Mužice, vendar ga razgled očara. Naj očara tudi vas in si vzemite čas. Potem pa sestop. Vrnite se do Vrtaške planine, potem pa priporočam, da se pod stanom po edini stezici odpravite desno, kot da bi hoteli iti v Vrata. Naj vas opozorim, da steza ni označena, je pa dobro shojena. Po kakih desetih minutah zavijte levo navzdol, kot bi se hoteli spustiti v prepad. Pa ni tako hudo, saj bodo palice in dobra obutev dovolj za varen korak. Steza vas bo pripeljala na široko gozdno pot. Le pojdite do vode in se malo osvežite, potem pa navzdol in ne čez strugo, ampak v nasprotno smer, dokler se gozdna pot ne stisne nazaj v stezo, ki se po nekaj deset metrih razcepi. Zavijte levo navzdol in kmalu boste nad zgornjim Peričnikom. Tudi tu si vzemite čas in uživajte. Pojdite do slapa in za njim na drugo stran, kjer pot vodi nad veliki slap. Asfaltirana cesta pri koči pod slapom je primerno mesto, kjer boste že ujeli koga, ki vas bo odpeljal do avta. Opozarjam na dobro pripravljenost, popolno planinsko opremo in premišljeno hojo.