Do Tržiča ne bo težko najti in nato dalje do Dolžanove soteske vse do Jelendola tudi ne. Tam na edinem razcepu zavijte levo med hiše. Tu je konec asfalta, vendar je pot kasneje bistveno boljša kot na začetku. Ravnajte se po oznakah za Kofce. Pri prvi oznaki ni potrebno na pot, pri drugi ali tretji pa že lahko začnete hoditi. Po dvajsetih minutah boste zapustili gozdno stezo in čez pet minut prišli do Doma na Kofcah. Zdaj se na desni že vidi vaš vrh v dolgem grebenu. Za domom je na ograji kažipot in uberite jo po prelepem pašniku. Ko travo zamenja grušč med skalami, postanite pozorni, kajti oznaka vas bo s poti na Veliki vrh usmerila desno, na greben, ki mu sledite malodane do vrha, ko zopet zavijte desno. Zdaj se strmina konca in pot vas bo ob prelepem razgledu na travnato pobočje na desni in prepadno na levo vodila dalje proti vrhu, ki ni več daleč. Na vrhu v roke vzemite zemljevid Karavanke - osrednji del in uživajte v razgledu. Vrnete se lahko po isti poti ali po travnatih pobočjih, toda le, če je trava suha do ceste, ki se vije pod vami. Po cesti na desno boste kar hitro na planini Šija, tu nadaljujte po cesti in v pol ure boste spet pri Domu na Kofcah.
Do Tržiča ne bo težko najti in nato do Dolžanove soteske vse do Jelendola, kjer na edinem razcepu zavijte levo med hiše. Tu se asfalt konca, vendar je pot kasneje bistveno boljša kot na začetku. Ravnajte se po oznakah za Kofce.
Malo pred njimi vas bodo smerokazi usmerili proti Šiji. Od tod naprej ravnajte po svoje, kar zadeva avtomobil. Do planine Pungart je peš slabo uro po slabi cesti ali dobrem kolovozu. Na planini jo mahnite levo mimo planšarije do prvih macesnov in ze boste pri prvih markacijah, ki vas bodo v dobrih 15 minutah v ključih pripeljale iz gozda. Steza je lepo speljana po travnatem pobočju in vas bo v slabi uri pripeljala do Škrbine. Na vaši levi bo Kladivo, vi pa po grebenu zavijte desno. Levo pod prepadnimi krušljivimi stenami boste že lahko opazovali kmetije na avstrijskem Koroškem. Še kakih 20 minut in že boste na koti, ki označuje travnat in prostran vrh s čudovitim razgledom. Zemljevid Karavanke - osrednji del bo kar pravšnji. Na jug vam bo razgled zapiral Storžič s sosedi, levo od njega Krvavec z značilnim stolpom, naprej se boste pa že malo znašli na zemljevidu. Tudi Julijci bodo kot na dlani, na avstrijsko stran pa bo pogled segel vse do Velikega Kleka. Sestop ne bo dolg. Kako in kam boste sestopili, se boste odločili sami, a najbolj varno bo po pristopni poti.
Če boste v roke vzeli zemljevid Karavanke - osrednji del, boste videli, da je prav tam, kjer predor Karavanke predira to planino. Zapeljite se na Jesenice in peljite, kot bi hoteli iti na Golico. V desnem ovinku sledite oznakam za Plavški Rovt in se peljite skozenj. Na koncu vasi se boste po strmem betoniranem klancu in potem po makadamu pripeljali do kmetije Zakamnik in nadaljevali pod njo tako daleč, da boste prišli do odcepa levo. Naj vas ne moti, ker se cesta malo spusti navzdol! Priporočam, da tu pustite avtomobil in se po gozdni cesti odpravite navkreber. Markacij dolgo časa ni, vendar ne obupajte. Držite se kolovoza in v dobre pol ure boste pri pastirski koči. Vse okoli je polno vodnih izvirov, vi pa se med njimi odpravite po travnatem pobočju, sem in tja proti severu kar strmo navzgor. Na robu pod ruševjem boste ponovno prišli na stezo. Še deset minut in že se odpre lep razgled na vzhod proti Struški, Vajnezu in Stolu ter navzdol proti Jesenicam in levo proti Lescam. Proti severu se ze malo odpira Koroška, vendar bo veliko lepša po dvesto metrih višinske razlike. Ko jo boste premagali, boste na vrhu. Z njega se lepo vidijo Julijci na jugozahodu, desno Dolška baba in dalje Kepa, potem Koroška, proti vzhodu pa Golica in dalje prej omenjeni vrhovi.
Že ime pove, da stoji nad priljubljenimi, ne samo pri tržiških planincih, Kofcami (1488 m). No, če boste hodili z zemljevidom v roki, potem bo pravi zemljevid Karavanke - osrednji del. Poiščite Tržič, nato po Dolžanovi soteski nadaljujte do Jelendola in levo po makadamski cesti še kakšnih pet kilometrov, nato pa bodite pozorni na oznake. Tu pustite avtomobil in se pripravite za hojo. Nekaj več kot 20 minut bo minilo, ko boste pri koči. Uhojena pot vas bo vodila mimo nje, kot bi šli na Veliki vrh, vendar bo na zahodni strani pobočja, kmalu potem, ko boste prišli do nizkih borovcev, na skali pisalo, da leva steza vodi na Veliki vrh, desna pa na Kladivo. Odločite se za drugo možnost in po dobre pol ure boste na vrhu. Na njem se lahko odločite, ali boste nadaljevali desno proti Kladivu (2094 m) in morda še dalje, saj pot vodi vse do Tolste Košute na koncu dolgega grebena. Naslednja izbira je lahko Veliki vrh in nato sestop.
Ta izlet je primeren za prav vse vrste planincev, tudi za tiste, ki se imajo za izletnike. Zakaj? Pot do postojanke je lepa, ni naporna in vodi po čudovitem gozdu, malo pred postojanko pa se odpre prelep razgled in za manj pripravljene pohodnike je tu lahko tudi cilj.
Pripeljati se morate na Jezersko in nato vse do mejnega prehoda na Jezerskem vrhu, kjer je poti z avtom konec. Peš jo mahnite čez mejo in takoj za avstrijsko carinarnico levo po stezi navzgor. S steze boste kar hitro prišli na zelo dobro gozdno cesto, tako da človek začne kar malo dvomiti, ali je sploh na pravi poti. Rdeče-bele markacije s številko 626 potrdijo, da ste na pravi poti. Po pol ure hoda po lepem smrekovem gozdu se pokaže lovska koča, kjer sta na izbiro dve poti na vrh: nekoliko lažja in seveda malo daljša naravnost in samo zadnjo četrtino nekoliko bolj strma in ob pletenici levo. Predlagam, da greste na vrh po prvi in sestopite po drugi poti.
Pot se najprej zacne spuščati. Po kakih dvajsetih minutah bodite pozorni, ker se nenadoma s kolovoza odcepi strmo po stezi navzgor in je cikcak vzpona kakšnih 15 minut. Potem se poleže in je hoje do sedla Pastirkov vrh (1390 m) še kakih 20 minut. Tu se že malo odpre razgled na okolico. Pot je do vrha nekoliko bolj strma in speljana po ruševju, vendar se čez dobre pol ure pokaze velik železni križ, ki pove, da ste na vrhu. Najbolje je, da si z zemljevidom Karavanke - osrednji del pomagate pri prepoznavanju okoliških hribov. Grintovec na jugu boste zagotovo prepoznali, ker je najvišji. Sestop se začne ob jeklenicah, vendar brez strahu. Pot je speljana tako, da je stopinja varna. Po dobre pol ure boste zopet na gozdni cesti in kaj kmalu pri lovski koči, kjer boste »zašpilili« pot.
Izhodišce je Trzič. Skozenj se boste zapeljali v Dolžanovo sotesko in nadaljevali do Jelendola. V krizišču, kjer bodo oznake kazale proti Kofcam in Košutnikovemu turnu, se odpeljite naravnost po makadamski cesti še dober kilometer do nekdanje stražnice, tu pa zavijte levo in potem tako dalež, dokler se cesta ne razširi v kar veliko parkirišže.
Tu se pripravite, zapustite cesto in se levo, sledež oznakam, napotite nekoliko bolj strmo navkreber. Po kakšnih dvajsetih minutah hoda boste pri lovski prezi prišli iz gozda. Pred vami se bo odprl prelep razgled na vrhove na levi nad vami in zadnji v grebenu Košute je vaš cilj. Še nekaj minut in že boste pri pastirski koči v Dolgi njivi. Tu si lahko nekoliko privezete dušo in se pripravite za nadaljevanje ture, ki bo trajala še malo več kot enkrat toliko. Pot se najprej nekoliko bolj strmo vzpne, vendar se kmalu poravna. Izginejo še zadnja drevesa in ostane samo še ruševje. Nadaljujte po dolini med grebenom na levi in Plešcem na desni do konca dolinice, kjer zavijte levo navzgor. V trenutku, ko se boste začeli vzpenjati, se bodo na vzhodu pokazali Grintovci in na zahodu Julijci; pomagajte si z zemljevidom Karavank. Od tod ne hitite, ampak se predajajte prelepim razgledom. Vrh, ki je pravzaprav meja z Avstrijo, je dovolj velik za udoben počitek in razgled. Sestopili boste po smeri pristopa in na travah pazili, da ne bi zdrsnili.
Kako priti do izhodišča? Najbolje se je peljati proti Prešernovi Vrbi in dalje do Završnice, nad katero se bohoti Stol. Nadaljujte do vasi Potoki, kjer se tura začne. Skozi vas krenite proti vzhodu prav do vrha vasi. Tu lepa tabla opozarja, da boste čez eno uro že na Ajdni. Vseskozi se držite desne in markacij. Pot poteka v glavnem po nezahtevnem svetu, po gozdu, le zadnjih 15 minut je nekoliko bolj strma in zahteva malo pazljivejši korak, vendar je dobro nadelana. Tik pod vrhom se odpre lep razgled na Vajnež in Stol. Še malo je do lepo urejenega arheološkega najdišča iz 5. stoletja, ki je odlično predstavljeno in vredno ogleda. Do vrha je še pet minut, kjer vas nagradi čudovit razgled. Če imate s seboj otroke, jim na vrhu ne pustite razposajenosti, ker je na vse strani zelo strmo, proti jugovzhodu pa je celo nekaj prepadnega sveta. Podrobnosti lahko najdete na zemljevidu Triglavskega narodnega parka. Triglava na jugozahodu in Stola nad sabo seveda ne morete zgrešiti, v Blejsko jezero pa bi skorajda lahko namočili noge.
je lep vrh nad Ljubeljem. Z orientacijo ne bo težav. Od Kranja se boste zapeljali do Tržiča, se nato med Dobrčo in Kriško planino skozi predore pripeljali do prelepe pokrajine, kjer se bo takoj za Zajmenovimi pečmi na desni prikazala Košutica in ze boste zapeljali levo od mejnega prehoda na parkirišče. Imeli boste občutek, kot da ste parkirali pod Begunjščico. Pa saj je res tako. Pod žičnico se boste odpravili navzgor in v dobre pol ure prišli do planinske postojanke. Tamkajšnje table vas bodo usmerile proti Stolu in Vrtači. Pot se za postojanko komaj toliko vzpenja, da človek opazi, ko opazuje Stol, ki je kot svetilnik. Ves čas vas bo spremljal. V naslednji urici hoda se bo med Begunjščico in Stolom pokazalo smaragdno oko, Blejsko jezero z Jelovico in Julijci v ozadju. Ne hitite, ampak uživajte v lepotah. Nenadoma bo zmanjkalo gozda in nad meliščem boste desno zgoraj opazili vrh. Tako rekoč na dosegu roke bo, vendar se bo treba še kar malo potruditi. Pot vas bo odpeljala še daleč na sever do grebena, nato zavila desno navzgor in vas ob čudovitih razgledih nazaj proti Grintovcem in proti Koroški pripeljala na vrhova Vrtače. Eden je avstrijski, drugi, s skrinjico, slovenski. Na vrhu se z zemljevidom Karavank razglejte po okolici, proti vzhodu na Grintovce do Krvavca, nato pa pogled cez Begunjščico zaplava proti Jelovici in Julijcem in se ustavi na Stolu. V Avstrijo seže čez prepade na Nemški vrh in Dravo v daljavi. Razgled proti jugu je mehak, proti severovzhodu pa nekoliko bolj divji. Ko se boste nagledali in spočili po treh urah hoda, se lahko spustite proti Palcu, ce ste dovolj vešči, če ne, pa po isti poti nazaj.
Zanj je izmerjenih kar nekaj nadmorskih višin. Presodite sami, moj namen je le, da vam ga predstavim. Nedvomno ga poznate. Če ste se kdaj pripeljali iz predora na Ljubelju z avstrijske strani, ste na levi zagledali vrh z dolgim meliščem. To je Veliki vrh. Kako priti do izhodišča? V Tržiču se zapeljite v dolino Dolžanke do Jelendola, tu na krizišču levo mimo Bornovega gradu in nato po makadamski cesti tako daleč, da boste pripeljali do prostora, kjer bodo prve oznake za Kofce. Od tu je samo pol ure hoda do doma na Kofcah, mimo katerega vodi nezahtevna pot na Veliki vrh. Zanjo boste od doma porabili le dobro urico, trud pa bo še kako poplačan s prelepim razgledom na domala desetkilometrski greben Košute proti vzhodu tja do Tolste Košute. Tod je ob ugodnih razmerah pravi turnosmučarski raj. Če pogledamo s severa, je ta dolgi greben videti kot zid, ki je ves dobro označen, tako da se lahko odpravite še kam, če vas tura še ni dovolj utrudila. Če vas je, vzemite v roke zemljevid Karavank in uživajte.
Ta vam bo prišel prav tudi pri sestopu, da se ne boste vračali po pristopni poti.
Nad Zelenico je lahko prav lepa končna točka. Vzemite zemljevid Karavank v roke, in vse vam bo jasno.
Zapeljite se mimo Tržiča do mejnega prehoda in tu zavijte levo proti hotelu. Takoj za mostičkom pustite avto in se opremite. Ob hudourniškem koritu vas bo pot usmerila na Stol ali na Kočo na Zelenici. Prvi del poti bo kakih deset, 15 minut po gozdu, nato iz gozda in začeli boste hoditi pod sedežnico. Svoj vrh boste opazili na desni nad seboj. Ta skalnati zob z Begunjščico na levi tvori nekakšno sedlo. Pot se lepo počasi vzpenja in vas bo lepo ogrela do vmesne postaje zičnice. Tu zavijte v grmovje. Pot postane malo bolj strma in je posuta z debelim kamenjem. V ključih se začne vzpenjati in v dobre pol ure boste pri zgornji postaji sedežnice v neposredni bližini planinske postojanke. Proti vzhodu krenite navzgor po travnatem svetu. Po petih minutah boste prišli do nekoliko bolj strmega planinskega pašnika, ki se deli na dva dela. Krenite po levem naravnost navzgor in v desetih minutah boste na robu z žično ograjo pred prepadnim svetom. Tu krenite desno in kar hitro se vam bo pokazala stezica, ki v nekaj minutah po strmini pripelje na koničast vrh, na katerem je prostora le za nekaj ljudi in na katerem je treba biti previden, ker je proti zahodu prepaden. Razgled z vrha je prekrasen, in sicer proti jugu na greben Košute, levo od njega na Košutico, proti severu na Može, Vrtačo in Stol in na zahodu na Begunjščico. Z omenjenim zemljevidom se boste dokopali do podrobnosti.
Sestopite lahko po isti poti ali na zemljevidu poiščite kakšno nadaljevanje.
|
|
Karavanke